Hiša pravice odpira vrata vašim zgodbam

Vsaka krivica ima svojo zgodbo. Povej svojo.

Hiša pravice je nastala ob eni družini in eni hiši. Zdaj odpiramo vrata vsem, ki ste krivico doživeli sami in bi o njej radi spregovorili.

Oglej si Gašperjev video na Instagramu

Ko smo začeli pripovedovati zgodbo Wolfove 1, smo vedeli, da govorimo o več kot eni hiši. Zgodba družine Mayer je zgodba o premoženju, ki je bilo odvzeto dvakrat: prvič po vojni, drugič v samostojni Sloveniji. Je pa tudi zgodba o nečem, kar pozna veliko ljudi: o zaupanju, ki je bilo zlorabljeno, o dokumentih, ki so izginili, in o postopkih, ki trajajo tako dolgo, da človek obupa, še preden pride na vrsto.

Prepričani smo, da je takih zgodb še veliko. Zato začenjamo novo poglavje.

Kar se je zgodilo eni družini, se je zgodilo tudi drugim

V dosedanjih objavah smo korak za korakom dokumentirali en primer. Kdor je sam že kdaj iskal pravico, bo v njem prepoznal tudi del svoje zgodbe.

Zaupanje. Si predstavljaš, da ti stanovanje ali poslovni prostor odvzame nekdo, ki bi te moral zastopati? O tem smo pisali v članku Kdaj pride na vrsto pravica: zgodba, ki ne sme zastarati.

Molk sistema. Kaj se zgodi, ko poleg lastnine izginejo tudi dokazi? Zgodbi o izginulih dokumentih in zaprtem sistemu ter o blejski tovarni čipk, katere denacionalizacijski spis je izginil, kažeta, kako hitro človek ostane pred zaprtimi vrati.

Čas. Krivica, ki čaka dovolj dolgo, postane »stara zadeva«. V intervjuju Ista hiša, dve krivici, en sam odgovor: »Nikoli ne bom odnehal.« Federico Pignatelli pove, zakaj vztraja.

Pogum. Princesa Doris Mayer je o tem, kar je doživela njena družina, spregovorila šele po dolgih desetletjih. Njeno pričevanje smo predstavili v članku Slovenka, ki je domovino izgubila dvakrat. Njene besede kažejo, koliko pomeni, ko človek svojo zgodbo pove na glas.

Zakaj je pomembno spregovoriti

Krivica, o kateri se molči, ostane zasebna težava. Krivica, o kateri se govori, postane javno vprašanje.

Ena zgodba je primer. Deset podobnih zgodb je vzorec, vzorec pa zahteva odgovor pravosodja. To je pot, ki smo si jo začrtali že na začetku: od individualne krivice do sistemskih sprememb.

Federico Pignatelli je to povedal preprosto: »Na vseh nas je, da ukrepamo in popravimo ta propadajoči sistem.« Govori o pravosodju, ki je ostalo enako ob vseh menjavah vlad in ima korenine v nekdanjem režimu. S to dediščino se spopada tudi sedanja vlada, od katere pričakujemo, da bo pomagala uresničiti dolgo pričakovano pravico.

Prostor za tvojo zgodbo

V prihodnjih tednih bomo na tej spletni strani in na kanalih Hiše pravice začeli objavljati zgodbe ljudi, ki so krivico doživeli sami: na sodišču, na uradu, pri odvetniku, v postopku, ki se vleče že leta. Vsako zgodbo bomo prebrali in jo pred objavo preverili, tudi s pravnega vidika. Vseh ne moremo objaviti, zato se bomo osredotočili na tiste, ki kažejo očitne zlorabe, so podprte z dokumenti in razkrivajo vzorec v delovanju pravosodja. Anonimna sporočila bomo pozorno prebrali, objaviti pa jih ne moremo.

Če imaš občutek, da tvoja zgodba ni bila slišana, nam jo zaupaj. Opiši, kaj se ti je zgodilo, in priloži dokumente, ki to podpirajo. Na tej strani namreč velja preprosto pravilo: dejstva govorijo sama zase.

Kako sodelovati

1. Piši nam. Pošlji nam svojo zgodbo na info@hisapravice.si. Lahko se pridružiš tudi skupnosti Hiše pravice ali nam pošlješ zasebno sporočilo na Instagramu, Facebooku ali TikToku.
2. Na kratko opiši, kaj se je zgodilo. Kdaj in kje se je zgodilo, kdo je bil vpleten in katere dokumente imaš.
3. Oglasili se ti bomo. Če bo zgodba primerna za objavo, se bomo skupaj dogovorili, v kakšni obliki bo predstavljena: kot zapis, pogovor ali video. Objavimo samo tisto, kar potrdiš. Zgodbe objavljamo z imenom in priimkom, ker jim to daje verodostojnost.

Wolfova 1 je hiša ene družine. Hiša pravice naj postane hiša vseh, ki na pravico še čakajo.

Ne ostani utišan. Bori se za svojo pravico.

Povej svojo zgodbo