Nit, ki se ni pretrgala: zgodba blejske tovarne čipk in usoda družine Mayer

Na blejskem Selišu danes stoji lesena stavba Medgeneracijskega centra Vezenine Bled. Njena fasada ni naključna: v perforacijah se skriva abstrahiran vzorec čipke, poklon tovarni, ki je tu delovala osem desetletij. A za urejeno pripovedjo o industrijski dediščini se skriva težja zgodba, zgodba o človeku, ki mu je tovarna pripadala, in o družini, ki jo je njena izguba zaznamovala za vse življenje.

Zapis je del prizadevanj platforme Hiša pravice, ki odstira krivice, povezane z družino Mayer, in jih danes vodi Emerikov vnuk, podjetnik Federico Pignatelli. Blejska tovarna je le ena od teh zadev.

Kako je na Bledu nastala industrija čipk

Kot povzema digitalna zbirka Kamra po gradivu Gorenjskega muzeja, sega blejska tradicija strojne izdelave čipk v leto 1924, ko je ljubljanska podružnica Jadranske banke ustanovila Izdelovalnico slovenskih in švicarskih vezenin. Leta 1929 se je ob njej pojavil še obrat Jugo-Rhomberg & Co, ustanovljen zaradi velikega povpraševanja po čipkah. Tako sta na Bledu vzporedno rasla dva obrata iste panoge.

Emerik Mayer in tovarna Mayer & Co

Leta 1939 je Jugo-Rhomberg odkupil ljubljanski veletrgovec Emerik Mayer in ga preimenoval v Mayer & Co. Izhajal je iz uveljavljene ljubljanske podjetniške družine in je bil mož, ki mu je bilo mar za kraj in za ljudi, ki so pri njem delali. Prav on je dedek Federica Pignatellija. Podatek o lastništvu navajata tudi gradivo Gorenjskega muzeja in občinski zapisi Bleda.

Vojna leta in ravnanje Emerika Mayerja

O Mayerjevem ravnanju med vojno pripovedujejo družinski in biografski viri, ki poudarjajo, da je pomagal partizanom in partizanskim družinam. To pritrjuje pričevanje Nade Čadež, hčere nekdanje delavke Vezenin. Njeno mater so med vojno zaprli pri gestapu na Jesenicah, Mayer pa je posredoval in dosegel njeno izpustitev z utemeljitvijo, da tovarna brez nje ne more delati. Nada Čadež je zgodbo objavila v knjigi Zgodbe iz Vezenin (Ljudska univerza Radovljica, 2024, s spremno besedo blejskega župana), v teh dneh pa jo je delila tudi na Hiši pravice. Da je zapisana v javni občinski publikaciji, ji daje posebno težo.

Leto 1946: zaplemba, zgrajena na krivici

Konec vojne Emeriku Mayerju ni prinesel varnosti, temveč nasprotno. Leta 1946 je bila, kot navaja gradivo Gorenjskega muzeja, Mayerjeva tovarna z vsem premoženjem zaplenjena, starejša Izdelovalnica pa nacionalizirana. Zaplemba ni bila zgolj gospodarski ukrep, ampak je bila v tistem obdobju praviloma stranska kazen, izrečena v povojnem kazenskem postopku. In prav v tem je jedro krivice.

Komunistična oblast je Mayerja kljub pričam, ki so se zavzele zanj, zaprla, mučila in ubila na Pohorju. Človeka, ki je med vojno pomagal partizanom in reševal svoje delavce, so obsodili in mu odvzeli premoženje na podlagi, ki jo družina in pričevanja opisujejo kot krivično in zgrajeno na neresničnih obtožbah. Odvzem sam je jasno dokumentiran v muzejskem katalogu in v knjigi Zgodbe iz Vezenin. Sporno ni dejstvo zaplembe, ampak temelj, na katerem je bila izvedena.

Doris, Mayerjeva hči, je za očetovo izpustitev prosila celo pri Titu v Beogradu. Zaprli so tudi njo, mater ter brata in sestro. Po izpustitvi so v mrazu čez Karavanke zapustili Slovenijo in se razkropili po svetu, premoženje pa je ostalo odvzeto. Zgodba Emerika Mayerja je zapisana v knjigi Kalvarija gospoda Emerika Mayerja in v italijanski biografiji njegove hčere z naslovom Le Ali di una Principessa avtorja Francesca Del Vecchia.

Doris Mayer: od Bleda do Rima

Doris Mayer, rojena leta 1926 na Bledu, je po izgnanstvu prišla v Italijo in tam osvojila naslov miss Caprija. Poročila se je s princem Giovannijem Pignatellijem della Leonessa, v zakonu pa sta se rodila sinova Luigi in Federico. Zaslovela je tudi kot filmska igralka, saj je nastopila v Fellinijevem Sladkem življenju (La Dolce Vita).

Od državne tovarne do danes

Medtem ko se je družina razkropila po svetu, je tovarna dobila novo, državno življenje. Leta 1947 je Okrajni ljudski odbor Jesenice iz obeh obratov ustanovil Tovarno čipk in vezenin Bled, pozneje Vezenine Bled, ki je desetletja veljala za vodilnega jugoslovanskega izdelovalca strojnih vezenin. Po privatizaciji v devetdesetih letih je podjetje leta 2004 končalo v likvidaciji. Danes na mestu tovarne stoji Medgeneracijski center Vezenine Bled, spomin nanjo pa ohranjata lesena fasada in zbirka Gorenjskega muzeja. Manj vidno ostaja tisto, kar se z zaplembo leta 1946 začne in do danes ni razrešeno.

Nerazrešena nit

Del nekdanjega premoženja je bil potomcem sčasoma vrnjen, blejska tovarna pa ne. Ker je bilo podjetje privatizirano in nato likvidirano, njegovih sredstev pa ni več v izvirni obliki, je vrnitev v naravi postala tako rekoč nemogoča.

Federico Pignatelli poudarja, da denacionalizacijskega spisa o tovarni ni več od časa, ko je zadevo vodila tedanja pravna zastopnica družine, odvetnica Tjaša Andrée Prosenc. Ko je zastopanje pozneje prevzela druga odvetnica in pregledala arhive, spisa ni bilo mogoče najti. Kje, kdaj in kako je izginil, ostaja nepojasnjeno. Družina zato od pristojnih organov zahteva jasen odgovor: ali spis obstaja, kje je in kdo je imel vanj vpogled.

Prav to je namen tega zapisa, znova odpreti vprašanje denacionalizacije blejske tovarne in izginulega spisa. Zgodba še ni končana. Če se med bralci najde kdo, ki se spominja Emerika Mayerja, njegove tovarne ali časa, ko so na Bledu šumeli vezilni stroji, je vsak tak spomin dragocen. Prav iz takšnih pričevanj, drobec za drobcem, se sestavlja tisto, česar uradni spisi ne zmorejo povedati v celoti.

Viri

• Gorenjski muzej / Kamra, digitalna zbirka Vezenine Bled (nastanek 1924, Jugo-Rhomberg 1929, Mayerjev odkup 1939, nacionalizacija in zaplemba 1946, ustanovitev Tovarne čipk in vezenin Bled 1947): kamra.si
• Občina Bled / MojaObčina.si, članek Vezenine Bled, naša dediščina, naš ponos (kronologija od 1924 do 2004, novi lastnik 1992, likvidacija 2004): mojaobcina.si
• Medgeneracijski center Vezenine Bled, O nas / Vezenine Bled nekoč in danes (obdobje od 1924 do 2004, razstava Gorenjskega muzeja, lokacija Seliše): mgc-bled.si
• Občina Bled, predstavitev Medgeneracijskega centra Vezenine Bled (lastništvo občine, vsebina centra): bled.si
• Reporter, članek Morali bi ga osvoboditi, ker je pomagal Slovencem, a so ga ubili, ker je bil bogat (usoda Emerika Mayerja in družine, Doris Mayer in Pignatelli, knjigi Kalvarija gospoda Emerika Mayerja in Le Ali di una Principessa): reporter.si
• Zgodbe iz Vezenin: stoletne nitke, izdala Ljudska univerza Radovljica, 2024 (časovni pregled navaja Mayerjev odkup 1939 in zaplembo 1946 po muzejskem katalogu, vsebuje pa tudi pričevanje Nade Čadež o Mayerjevem posredovanju za izpustitev delavke izpred gestapa na Jesenicah): mgc-bled.si

Opomba: industrijska zgodovina tovarne se opira na gradivo Gorenjskega muzeja ter zapise Občine Bled in je dobro dokumentirana. Podatki o usodi družine Mayer izhajajo iz medijskih in biografskih virov ter družinskih pričevanj in so kot taki tudi navedeni. Pričevanje Nade Čadež o Mayerjevem posredovanju za izpustitev njene matere je objavljeno v občinski publikaciji Zgodbe iz Vezenin (2024). Posamična osebna pričevanja so zgodovinski spomin, ne sodni dokaz.