Prevara, ki je trajala leta: kako je bila družini Mayer odvzeta lastnina drugič

Kaj se zgodi, ko človeku ne vzamejo le premoženja, ampak tudi zaupanje?

V novi epizodi projekta Hiša pravice Federico Pignatelli della Leonessa razkriva podrobnosti domnevne prevare, ki se ni zgodila v času vojne ali revolucije, temveč v sodobni Sloveniji. Gre za zgodbo, ki odpira resna vprašanja o delovanju pravosodja, odgovornosti in zaščiti najšibkejših.

To ni več zgodba o zaplembi po drugi svetovni vojni. To je zgodba o tem, kako je bila družina Mayer po desetletjih ponovno oškodovana.

Zaupanje, ki je bilo zlorabljeno

V središču zgodbe je odnos med družino Mayer in njihovo odvetnico Tjašo Andree Prosenc.

Po besedah Federica Pignatellija je njegova mati Doris Mayer odvetnici popolnoma zaupala. Opisuje, kako naj bi se ta do nje vedla prijazno, jo objemala in ji zagotavljala, da bo zaščitila interese družine.

Toda v ozadju naj bi se dogajalo nekaj povsem drugega.

Njegova mati naj ne bi razumela dokumentov, ki jih je podpisovala. Vsi so bili v slovenščini, ona pa naj ne bi vedela, da podpisuje ključne pravne akte, s katerimi se prenaša lastništvo.

Še več, po njegovih besedah naj sploh ne bi vedela, da je bila formalno postavljena za direktorico podjetja, ki je upravljalo družinsko premoženje.

Kako naj bi potekala prevara

Federico Pignatelli opisuje shemo, ki naj bi omogočila prenos lastnine na odvetnico.

Leta 2004 naj bi njegova mati podpisala dokumente, s katerimi je stanovanje prešlo v last odvetnice. Na papirju naj bi bilo videti, da je bila kupnina plačana.

V resnici pa naj bi se zgodilo nekaj drugega.

Po njegovih navedbah je odvetnica najprej iz bančnega računa njegove matere, do katerega je imela pooblastilo, prenesla približno 250.000 evrov na svoj račun v Švici. Nato naj bi isti znesek predstavila kot plačilo za nakup stanovanja.

To pomeni, da naj bi bilo plačilo izvedeno z denarjem same žrtve.

Federico Pignatelli to opiše zelo jasno: šlo naj bi za dva ključna koraka. Najprej odvzem denarja, nato še odvzem nepremičnine.

Denar v Švici in vprašanje davkov

Posebej izpostavlja tudi prenos sredstev na račun pri banki UBS v Švici.

Po njegovih trditvah naj bi šlo za več kot 250.000 evrov, kar odpira tudi vprašanja morebitnih davčnih nepravilnosti.

Ta del zgodbe dodatno poudarja resnost obtožb in širši kontekst domnevnega ravnanja.

Širitev zgodbe: poslovni prostor in sin odvetnice

Zgodba pa se po njegovih besedah ni ustavila pri enem stanovanju.

Leta 2007 naj bi bil na podoben način prodan tudi poslovni prostor velikosti približno 74 kvadratnih metrov. Kupec naj bi bil sin odvetnice, ki danes v prostoru opravlja dejavnost.

Pignatelli opozarja na več spornih elementov:

• Kupec naj bi trdil, da je za prostor plačal 400.000 evrov v gotovini;
• Plačilo naj bi bilo izvedeno osebi, ki ni bila povezana z lastništvom;
• Pogodba naj bi se nanašala na manjšo površino, dejansko pa naj bi bila uporabljena bistveno večja.

Kasneje naj bi isti najemnik prevzel še dodatni poslovni prostor, ne da bi za to plačeval najemnino.

Kako je bila prevara odkrita

Dolga leta Federico Pignatelli ni vedel, kaj se dogaja.

Živel je v tujini in redno komuniciral z odvetnico, ki mu je zagotavljala, da je vse v redu. Občasno je prihajal v Slovenijo in preverjal stanje, vendar ni imel razloga za sum.

Prelomni trenutek je nastopil, ko je izvedel, da se v stanovanju izvajajo prenove brez njegovega soglasja.

Takrat se je začel poglobljeno ukvarjati z dokumentacijo in postopoma odkrival, kaj naj bi se zgodilo.

Sodni postopki in občutek nemoči

Ko je poskušal ukrepati, se je po njegovih besedah soočil z novo oviro.

Sodišče naj njegovih argumentov ne bi vsebinsko obravnavalo, temveč naj bi zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja. Ključno vprašanje je bilo, kdaj začne teči rok za uveljavljanje pravic.

Pignatelli opozarja na nelogičnost takšne razlage. Po njegovem mnenju bi moral rok začeti teči šele takrat, ko oškodovanec izve za prevaro, ne pa takrat, ko je bila formalno izvedena.

V nasprotnem primeru bi bilo po njegovih besedah prevaro preveč enostavno skriti.

Sistem, ki omogoča krivico

Posebej kritičen je tudi do vloge odvetnikov in institucij.

Pravi, da je najel pravnega zastopnika, ki pa naj ne bi bil pripravljen odločno ukrepati proti sistemu. Zaradi počasnega zbiranja dokazov naj bi bili zamujeni ključni roki, kar je dodatno oslabilo njegov položaj.

Posledično naj bi lahko vložil le civilno tožbo, ne pa tudi kazenske.

Absurd pravnega sistema

Na koncu Pignatelli opozori na širši problem.

Če pravni sistem dopušča, da nekdo proda tvojo lastnino brez tvojega vedenja, nato pa se po določenem času sklicuje na zastaranje, to po njegovem mnenju pomeni resno sistemsko napako.

Tak sistem po njegovih besedah ne ščiti žrtev, temveč omogoča storilcem, da se izognejo odgovornosti.

Zakaj je ta zgodba pomembna

Zgodba družine Mayer tako ni le primer iz preteklosti.

Je opozorilo.

Opozorilo, da pravica ne sme biti odvisna od tega, ali posameznik pravočasno odkrije prevaro. In opozorilo, da brez učinkovitega sistema zaščite lahko vsakdo postane žrtev podobnega ravnanja.

Projekt Hiša pravice zato ni le osebni boj Federica Pignatellija.

Je poziv k spremembi sistema, v katerem pravica ne bo omejena s formalnostmi, temveč bo temeljila na resnici.