Olimpijski komite je obljubil odgovor. Potem je utihnil.

Letos maja je Federico Pignatelli della Leonessa Olimpijskemu komiteju Slovenije poslal odprto pismo o častnem članstvu odvetnice Tjaše Andrée Prosenc. Komite je odgovoril, da bo zadevo preučil. Od takrat je minilo pol leta in odgovora še vedno ni.

Spomladi je Olimpijski komite Slovenije (OKS) prvič v svoji zgodovini podelil naziv častne članice. Prejela ga je odvetnica Tjaša Andrée Prosenc, nekdanja drsalka in dolgoletna članica izvršnega odbora OKS. S tem je dobila eno najvišjih simbolnih priznanj, ki jih ta ustanova podeljuje.

Federico Pignatelli della Leonessa je novico spremljal iz New Yorka. Prosenčevo pozna bolje kot večina tistih, ki so glasovali za njeno častno članstvo. Dolga leta je bila odvetnica njegove družine: zastopala je njega in njegovo mater Doris Mayer v zadevah, povezanih s hišo na Wolfovi 1 v Ljubljani, in z drugim premoženjem, ki ga je družina Mayer dobila vrnjeno v denacionalizaciji. To premoženje je povojna oblast zaplenila Federicovemu dedku, ki so ga aretirali, v zaporu mučili in na koncu umorili.

Kaj očita nekdanji odvetnici

Pignatelli Prosenčevi očita, da je zaupanje svojih strank zlorabila, namesto da bi ščitila njihove interese. Po njegovih navedbah je prišlo do ponarejanja dokumentov in nezakonitih sprememb v sodnem registru družbe Eurocapital, ki je lastnica stavbe na Wolfovi 1. Poti so bile različne, cilj pa po njegovem prepričanju vedno isti: prisvojiti si premoženje.

Ključno vlogo je imela njegova mati. Doris Mayer je desetletja živela v tujini in slovenščine in slovenskih pravnih postopkov ni več razumela. Prav prek nje naj bi Prosenčeva izpeljala posle, s katerimi sta mati in sin ostala brez dela premoženja, hkrati pa naj bi se s tem iztekli roki, v katerih bi se družina še lahko učinkovito pravno zaščitila.

Ko je Pignatelli ugotovil, kaj se je zgodilo, je bilo za kazenski pregon v Sloveniji prepozno. Dejanje je zastaralo. »Kako naj človek ukrepa proti dejanju, za katerega sploh ne ve, da se je zgodilo?« se sprašuje. Zakonodaja, ki tako deluje, po njegovem ščiti storilce in jim sporoča, da se kraja in goljufija splačata, če le dovolj dolgo ostaneta skriti.

Doris Mayer je leta 2018 zoper Prosenčevo vložila kazensko ovadbo v Avstriji, o čemer je takrat poročal tudi Delo. V Sloveniji sta jo mati in sin prijavila Odvetniški zbornici. Zbornica po Pignatellijevih besedah ni naredila ničesar, zato jo že več let toži.

Danes ima Prosenčeva v hiši na Wolfovi 1 stanovanje, njen sin pa poslovne prostore, v katerih opravlja svojo dejavnost. Pignatelli je prepričan, da sta oba prostora prišla v njune roke nezakonito.

Pismo, obljuba, tišina

V odprtem pismu je Pignatelli vodstvo OKS opozoril, kdo je oseba, ki so jo počastili. Naziv častne članice naj bi pomenil integriteto, čast, poštenost in življenjski prispevek družbi. S tem, ko so ga podelili prav njej, so po njegovem to sporočilo razvrednotili.

»Olimpijskemu komiteju sem uradno sporočil, kaj očitam Tjaši Andrée Prosenc: goljufije in ponarejanje dokumentov. Jasno sem zapisal, da nekdo, ki je počel takšne stvari, ne bi smel nositi častnega naziva,« pravi Pignatelli. »Pred meseci so mi odgovorili, da bodo zadevo preučili. Od takrat se ni oglasil nihče. Olimpijski komite je ugledna ustanova, ki predstavlja državo in njene športnike po vsem svetu. Ko molči, namesto da bi se soočil z dokumentiranimi dejstvi, sam spodkopava etična merila, za katera naj bi stal.«

Šport in pravo stojita na istih temeljih

Pignatelli opozarja, da častni naziv olimpijske organizacije pomeni več kot priznanje za opravljene športne funkcije: z njim ustanova človeku podeli tudi moralno legitimnost. Prav zato bi morala pred odločitvijo pogledati širše.

»Šport in pravo imata isti temelj: pravila, poštenost in neomajno integriteto,« pravi. »Prosenčeva je po mojem prepričanju zatajila na obeh področjih. Olimpijskega duha ni spoštovala, svoje odvetniško poslanstvo pa je razvrednotila, ko je pravno znanje obrnila proti strankam, ki jih je prisegla ščititi. Če nekoga s takšno preteklostjo počastiš, se norčuješ iz vsega, za kar stoji olimpijsko gibanje. Če komite res želi biti moralni zgled, mora imenovanje takoj preklicati.«

Kaj kot družba nagrajujemo?

Pignatellijeva zgodba je širša od ene same odvetnice. Odpira vprašanje, kako je mogoče, da človek leta in leta ostaja brez učinkovitega pravnega varstva, medtem ko nekdo z močnimi povezavami v političnih in pravosodnih krogih zbira ugled in javna priznanja.

Ko se je Slovenija odločila za demokracijo in vstop v Evropsko unijo, je Pignatelli verjel v slovensko pravno državo. Danes postavlja vprašanje, na katerega bi moral odgovoriti tudi Olimpijski komite: katere vrednote kot družba nagrajujemo in ali integriteta v Sloveniji sploh še kaj pomeni?

Ko se bo OKS odzval, bomo o tem poročali.

Celotno izjavo Federica Pignatellija si oglejte v videoposnetku na kanalu Hiša pravice.