Komu je Olimpijski komite Slovenije podelil svoje najvišje priznanje?

Odprto pismo Federica Pignatellija della Leonessa odpira vprašanja o integriteti, odgovornosti institucij in zaupanju v pravno državo.

Aprila letos je Olimpijski komite Slovenije odvetnici Tjaši Andree Prosenc podelil naziv prve častne članice v zgodovini organizacije. Gre za priznanje, ki naj bi predstavljalo najvišji izraz ugleda, integritete in življenjskega prispevka družbi.

Ob tem se zastavlja preprosto vprašanje. Ali so odločevalci sploh vedeli, komu dejansko podeljujejo ta naziv?

Zaradi simbolne teže priznanja je Federico Pignatelli della Leonessa na vodstvo Olimpijskega komiteja Slovenije naslovil odprto pismo, v katerem opozarja na povsem drugačno podobo osebe, ki je bila deležna tega priznanja.

Zanj to vprašanje ni povezano s športom. Povezano je z odgovornostjo institucij, ki s svojimi odločitvami oblikujejo javne vzornike in podeljujejo moralno legitimnost ljudem, ki jih predstavljajo kot zgled družbi.

Družinska zgodba, prepletena s tragedijami

Federico Pignatelli della Leonessa je dedič ljubljanske družine Mayer, ene najuspešnejših podjetniških družin v Ljubljani pred drugo svetovno vojno. V njihovi zgodbi se prepletajo obdobja velikih poslovnih uspehov in obdobja hudih tragedij.

Emerika Mayerja, uspešnega trgovca in lastnika znamenite stavbe na Wolfovi ulici 1 v Ljubljani, so po vojni aretirali, mučili in ubili, čeprav je pomagal partizanskim družinam. Družinsko premoženje so zaplenili. Njegova hči Doris Mayer je bila skupaj z družino izgnana in je večino življenja preživela v tujini.

Po osamosvojitvi Slovenije so postopki denacionalizacije družini vrnili del odvzetega premoženja. V tem obdobju je družino zastopala prav odvetnica Tjaša Andree Prosenc, ki ji je družina povsem zaupala. Izkazalo se je, da je bilo to zaupanje zlorabljeno. Federico Pignatelli della Leonessa se že leta bori proti korupciji, s katero po njegovih navedbah pravosodni organi ščitijo goljufijo, ki jo je utrpel.

Očitki o zlorabi zaupanja in spornih prenosih premoženja

V odprtem pismu Federico Pignatelli della Leonessa navaja očitke o zlorabi zaupanja, spornih spremembah v sodnem registru podjetja Eurocapital, ponarejanju dokumentov in ravnanjih, ki naj bi omogočila pridobitev dela premoženja na Wolfovi ulici 1.

Po njegovih navedbah ima danes Tjaša Andree Prosenc v stavbi na Wolfovi 1 stanovanje, njen sin Gregor Prosenc pa poslovna prostora, medtem ko družina Mayer že leta poskuša doseči pravno vrnitev odtujenega premoženja.

Posebno mesto v zgodbi ima njegova pokojna mati Doris Mayer, ki je po desetletjih življenja v Italiji slabo razumela slovenski jezik in zapletene pravne postopke. Njen sin trdi, da je bila prav zloraba njene ranljivosti ključni element pri dejanjih, zaradi katerih je bil družini odtujen del premoženja.

Zakaj primer Wolfove 1 presega okvir zasebnega spora

Primer Wolfove 1 že dolgo ni več le vprašanje ene nepremičnine ali ene družine. Federico Pignatelli della Leonessa v pismu opozarja, da v vseh teh letih ni imel učinkovitega pravnega varstva, čeprav je sprožil številne postopke in uporabil vsa razpoložljiva pravna sredstva.

Gre za vprašanje, ki ga razume vsak državljan. Kaj se zgodi, ko človek zaupa odvetniku, zaupa institucijam in zaupa pravni državi, na koncu pa ostane žrtev goljufije?

Pomemben del pisma je tudi vprašanje vpliva političnih in družbenih omrežij moči. Federico Pignatelli della Leonessa opozarja na dolgoletne povezave Tjaše Andree Prosenc z vplivnimi krogi nekdanje komunistične elite, zaradi česar se po njegovem mnenju že leta postavlja vprašanje, ali v Sloveniji za vse veljajo enaka pravila.

Pismo Olimpijskemu komiteju Slovenije

V središču pisma je preprosto vprašanje. Ali je Olimpijski komite Slovenije pred podelitvijo svojega najvišjega priznanja preveril tudi drugo plat zgodbe osebe, ki jo predstavlja kot simbol časti, integritete in moralne avtoritete?

Po mnenju Federica Pignatellija della Leonessa institucija s takšnim priznanjem ne nagradi zgolj športnih dosežkov ali funkcij. Podeli tudi simbolni pečat zaupanja in ugleda. Prav zato meni, da ima javnost pravico poznati tudi odprta vprašanja, ki že vrsto let spremljajo ime Tjaše Andree Prosenc.

Pravica ne sme biti vprašanje vpliva, poznanstev ali položaja. Pravica je temelj pravne države. Ko ljudje dobijo občutek, da za ene veljajo pravila, za druge pa povezave, se začne krhati zaupanje, na katerem temelji vsaka demokratična družba.

Celotno odprto pismo Federica Pignatellija della Leonessa Olimpijskemu komiteju Slovenije lahko preberete v nadaljevanju.